Knjižnične dejavnosti

Temeljna knjižnična dejavnost

sistematično zbiranje (pridobivanje) knjižničnega gradiva
hranjenje (ureditev) knjižničnega gradiva (knjig, serijskih publikacij, video- kaset, AV kaset, disket itd.)
strokovno obdelavo (bibliografsko, vsebinsko in analitično) knjižničnega gradiva
predstavljanje knjižničnega gradiva in knjižnice (katalogi, bibliografije, seznami novosti, priročniki, vodici, prospekti, plakati, tematski izbori, fotokopije, gradivo za razstave ipd.)
motiviranje učencev in učiteljev (pa tudi staršev) za uporabo knjižnice in njenega gradiva (signalna, informativna obvestila, plakati, vodici, roditeljski sestanki, različne prireditve…)
dajanje knjižnice kot celote, njenega gradiva, informacij in opreme v uporabo VI procesa (za izobraževanje, svetovanje, hospitacije, opravljanje delovne prakse)
organizacijo in posredovanje informacijske službe (referenčna služba, organizacija posebnih zbirk, oblikovanje lastnih podatkov zbirk ipd.)

Razstave

Spet v šolo – september
Bibliopedagoške ure v šolski knjižnici

Evropski dan jezikov – 26 sept.

PROJEKTI

V šolski knjižnici med letom potekajo tudi različne dejavnosti:

bralna značka od 1. do 9. razreda
slovenski knjižni kviz
literarne uganke
bralna značka za odrasle
pravljični december

Ko pravljice oživijo

Bralne urice ob četrtkih so vsako leto popestritev četrtkovih decembrskih pravljičnih uric:

za najmlajše pripravljamo ob tem: Uganke
za drugo triado: književne uganke, pregovore
za tretjo triado: književne sestavljanke pomembnih datumov bodisi v knjižnici, na naši šoli ali nasploh

Vse leto ob četrtkih beremo in poustvarjamo.

Ob slovenskem kulturnem prazniku pripravimo prireditev in žrebamo nagrajence iz gornjih rešitev: po dva nagrajenca iz vsake triade.

V mesecu požarne varnosti se navdušujemo nad gasilsko reševalno akcijo in smo za likovno ustvarjanje nagrajeni z leposlovnimi deli, ki jih izbiramo v šolski knjižnici.

Četrtošolci se poizkušajo kot raziskovalci v kvizu NJG, kjer broli svoje znanje na področju naravoslovja, družboslovja, splošne razgledanosti, pop kulture in še česa. Ob zanimivih izkušnjah s področja tekmovanja znanje nadgrajujejo in se vključujejo v natečaje, ki nam jih ponuja istoimenska literatura.

Knjižnični red

  Čas za branje je zmeraj ukraden čas
(kot tudi čas za pisanje ali čas za ljubezen)
Ukraden čemu?
Dolžnostim življenja.

Ali sem se odločil podariti si srečo, da lahko berem?

Daniel Penac

Člani knjižnice so učenci naše šole
Izposoja knjig je možna z izkaznico
Rok vračanja knjig je 14 dni
Članarine ni
Do knjig imamo v knjižnici prost pristop
Pri izbiri knjig si pomagamo s kazalko

 V KNJIŽNICI:

izposojamo leposlovje
revije
strokovno literaturo za seminarske in referate
kasete, videokasete in CD za pouk

V ČITALNICI:

prebiramo knjige in revije
lepo ravnamo s knjižnim gradivom in inventarjem
se ne pogovarjamo glasno
ne jemo
lahko uporabljamo računalnik
lahko poslušamo kasete in gledamo VHS ali CD

 

Donatorji šolskega sklada 2014/2015

V šolskem letu 2014/2015 so šolski sklad podprla sledeča podjetja, ki so s tem pomagala našim

otrokom in izkazala svoj čut za družbeno odgovornost (po abecednem vrstnem redu):

  • GANDIN MBS, perutninarstvo, d.o.o.
  • Gostilna ČELAN, Maja Plazar s.p.
  • JONUZ družba za gradbeništvo in storitve d.o.o.
  • Majhen Sebastien s.p. – montaža, servis toplotne tehnike
  • POMLAD podjetje za trgovino in storitve d.o.o.
  • PRIHODNOST DANES, posredništvo, marketing, storitve in svetovanje, d.o.o.
  • Proizvodnja električne energije in perutnine, Boštjan Intihar s.p.
  • TOPZAVAROVANJA, zavarovalno zastopanje, Aleksander Stojanović s.p

Za prejete donacije se vsem lepo zahvaljujemo!

DELO Z NADARJENIMI UČENCI

TEMELJNA NAČELA DELA Z NADARJENIMI

  • širitev in poglabljanje temeljnega znanja,
  • hitrejše napredovanje v procesu učenja,
  • razvijanje ustvarjalnosti,
  • uporaba višjih oblik učenja,
  • uporaba sodelovalnih oblik učenja,
  • upoštevanje posebnih sposobnosti in močnih interesov,
  • upoštevanje individualnosti,
  • spodbujanje samostojnosti in odgovornosti,
  • skrb za celostni osebnostni razvoj,
  • raznovrstnost ponudbe ter omogočanje svobodne izbire učencem,
  • uveljavljanje mentorskih odnosov med učenci in učitelji,
  • ustvarjanje možnosti za občasno druženje.

OBLIKE DELA Z NADARJENIMI UČENCI

  • notranja diferenciacija,
  • fleksibilna diferenciacija,
  • dodatni pouk,
  • individualizirani programi za delo z nadarjenimi,
  • vzporedni programi,
  • obogatitveni programi (sobotne šole, delavnice za nadarjene …),
  • športne in kulturne sekcije,
  • interesne dejavnosti,
  • dnevi dejavnosti,
  • kreativne delavnice,
  • raziskovalni tabori,
  • priprava za udeležbo na tekmovanjih,
  • programi za razvijanje socialnih spretnosti,
  • programi za osebni in socialni razvoj (interakcijske vaje, socialne igre, mladinske delavnice),
  • hitrejše napredovanje,
  • osebno svetovanje učencem in staršem,
  • izbirni predmeti,
  • seminarske naloge,
  • raziskovalne naloge,
  • svetovanje nadarjenim pri izbiri poklica.

PODROČJA NADARJENOSTI

Miselno-spoznavno področje

  • razvito divergentno mišljenje (fleksibilnost, originalnost, fluentnost),
  • razvito logično mišljenje (analiza, posploševanje, sposobnost sklepanja),
  • nenavadna domišljija,
  • natančnost opazovanja,
  • dober spomin,
  • smisel za humor.

Učno-storilnostno področje

  • široka razgledanost,
  • visoka učna uspešnost,
  • bogato besedišče,
  • hitro branje,
  • spretnost v eni od umetniških dejavnosti,
  • motorična spretnost in vzdržljivost,
  • visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti,
  • radovednost,
  • raznolikost in močno izraženi interesi,
  • vztrajnost pri reševanju nalog,
  • visoka storilnostna motivacija,
  • uživanje v dosežkih.

Socialno in čustveno področje

  • nekonformizem,
  • močno razvit občutek pravičnosti,
  • neodvisnost in samostojnost,
  • sposobnost vodenja in vplivanja na druge,
  • izrazit smisel za organizacijo,
  • empatičnost.

Značilnosti, ki jih lahko ovirajo pri uspešnem delu

  • nezainteresiranost za šolo in udeležbo v šolskih dogajanjih,
  • strah pred spraševanjem,
  • nizka samopodoba,
  • pomanjkanje samozaupanja,
  • nesposobnost tvornega delovanja pri skupinskem delu,
  • učenca ni možno motivirati z običajnimi spodbudami (dobrimi ocenami, z nagrajevanjem pridnosti, navdušenjem učitelja …),
  • slaba pozornost,
  • hiperaktivnost,
  • čustvena in socialna nezrelost.

NAZAJ

ZNAČILNOSTI NADARJENIH UČENCEV

Tri tipične značilnosti, ki veljajo za nadarjene, je opisala Ellen Winner v svoji knjigi Nadarjeni otroci, Miti in resničnost (2005, 2, 3). 

Pravi, da je za nadarjene značilno naslednje:

  • predčasna razvitost

Nadarjeni otroci se razvijejo predčasno. Prve korake v obvladovanju nekega področja naredijo hitreje kot je to običajno. Prav tako na tem področju napredujejo hitreje od povprečnih otrok, ker se znotraj področja izredno lahko učijo. Izraz področje se nanaša na organizirana področja znanja, kot so: jeziki, matematika, glasba, likovna umetnost, balet, gimnastika …

  • vztrajno delajo po svoje

Nadarjeni otroci poleg tega, da se učijo hitreje od povprečnih otrok, se učijo tudi kvalitativno drugače. Oni delajo po svoje: od odraslih iščejo minimum pomoči in mentorstva pri obvladovanju področja, na katerem so aktivni, ker se v glavnem učijo samostojno. Odkritja, do katerih pridejo, so zanje razburljiva in motivacijska, vsako tako odkritje pa pelje otroka korak naprej. Ti otroci pogosto samostojno izumljajo pravila znotraj same aktivnosti in delajo nove, neobičajne načine reševanja problema.

  • želja po obvladovanju

Nadarjeni otroci so resnično motivirani, da bi razumeli smisel področja, v katerem kažejo znake predčasne razvitosti. Izražajo intenziven interes, imajo sposobnost ostrega fokusiranja. Ko so okupirani z učenjem, doživljajo stanje »tekočnosti« – optimalno stanje, pri katerem se poglobijo v snov in izgubijo občutek za zunanji svet.

Na te tri načine se nadarjeni otroci kvalitativno razlikujejo od povprečnih otrok, ki so pridni oziroma marljivi in motivirani za delo in ki prav tako lahko dosežejo velike uspehe.

NAZAJ